Pravila šolskega reda

Na podlagi 60. e člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-L) je svet Osnovne šole Drska dne 30. 9. 2019 sprejel

 

PRAVILA ŠOLSKEGA REDA

V Osnovni šoli Drska

1. člen

(namen pravil)

 

Ta pravila natančneje opredeljujejo dolžnosti in odgovornosti učencev, načine zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in ravnanja, kršitve, postopke in ukrepe v primeru kršitev pravil, organiziranost učencev, opravičevanje odsotnosti ter sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev.

 

2. člen

(opredelitev pojmov)

 

a.           Učenec je spolno nevtralen izraz za udeleženca ali udeleženko v učnem  procesu, ki obiskuje pouk v Osnovni šoli Drska in ni delavec šole.

b.           Mlajši učenec je učenec, ki še ni dopolnil 14 let.

c.           Starejši učenec je učenec, ki je že dopolnil 14 let.

d.           Učenec s posebnimi potrebami je učenec z odločbo pristojne institucije, s katero so ugotovljene in opredeljene posebne potrebe tega učenca.

e.           Kršitev je vsako ravnanje ali dejanje učenca, ki je v nasprotju z veljavno zakonodajo, s temi pravili ali z ostalimi akti šole. Kršitve razčlenjujemo s temi pravili na lažje in hujše.

f.             Postopek je proces, ki se začne z opredelitvijo kršitve in konča z vzgojnim ukrepom, ki je v skladu s temi pravili.

g.           Vzgojni ukrep je končni rezultat postopka, ki na zakonit in predvidljiv način določa odziv šole na ugotovljeno kršitev.

 

3. člen

(dolžnosti in odgovornosti učenca)

DOLŽNOSTI

a)          Redno in točno obiskuje pouk,

b)          izpolnjuje svoje učne in druge šolske obveznosti (aktivno sodeluje pri pouku in pri drugih oblikah dela, se uči sproti, zapisuje snov, vestno in dosledno opravlja domače naloge, vestno prinaša šolske potrebščine, izdela seminarsko nalogo, poročilo, referat po navodilih in to v določenem roku, sodeluje pri preverjanju znanja, skrbno ravna z materialom in opravlja dela reditelja),

c)           glede na svoje zmožnosti in sposobnosti sodeluje v projektih, tekmovanjih, dnevih dejavnosti ter srečanjih na šolskem, področnem, državnem in mednarodnem nivoju,

d)          vključuje se v delo oddelčne skupnosti in skupnosti šole,

e)           sodeluje pri izven šolskih aktivnostih,

f)            sodeluje pri dogovorjenih oblikah dežurstva učencev,

g)          spoštuje pravice drugih učencev in delavcev ter obiskovalcev šole,  ima spoštljiv odnos do drugačnosti, različnih etičnih pripadnosti, veroizpovedi, ras in spolov,

h)           ne ovira  in ne moti drugih pri delu (učencev, učiteljev, zaposlenih…),

i)             v šoli in izven šole skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroža zdravja in varnosti ter osebne integritete drugih učencev, delavcev šole in ostalih obiskovalcev šole,

j)             odgovorno ravna z lastnino šole  ter le-te namerno ne poškoduje,

k)           odgovorno ravna z naravnim okoljem in z naravnimi viri,

l)             sodeluje pri urejanju šole in šolske okolice ter ima spoštljiv odnos do narave,

m)         upošteva hišni red in pravila šolskega reda.

 

ODGOVORNOSTI

Učenec je odgovoren za dosledno izpolnjevanje svojih dolžnosti in kršitve zakonskih in šolskih predpisov, vključno s temi pravili.

 

a)          Kazenska in prekrškovna odgovornost nastopi za mladoletnika z njegovim 14. letom.

b)          Najtežje kršitve so tiste, ki vsebujejo elemente kaznivega dejanja ali prekrška.

c)           V primeru najtežjih kršitev šola primer odstopi pristojni instituciji.

d)          Učenec je odgovoren za to, kakšno vedenje izbere in  prevzema odgovornost za posledice lastnega vedenja.

e)           Izraža pripadnost razredu in šoli.

f)            Pripadnost  izkazuje pri pouku ter pri drugih oblikah dela: na tekmovanjih, prireditvah, izletih z aktivnim delom in s spoštljivim odnosom do sošolcev in drugih v razredu in v šoli.

g)          Odgovorno izpolnjuje svoje učne in druge šolske obveznosti.

 

4. člen

(načini zagotavljanja varnosti)

 

Nadzor na šolskem območju je organiziran z dežurstvom učiteljev in učencev. Učenci so dolžni upoštevati navodila nadzornih oseb.

 

a) Učencem zagotavljamo varnost:

 

–        z doslednim izvajanjem predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu;

–        z izvajanjem osnovnega preventivnega zdravstvenega programa;

–        z dežurstvom učencev v času pouka na glavnem vhodu v šolo in z dežurstvom učiteljev. Glede dežurstva učencev in učiteljev veljajo pravila, ki so opredeljena v Hišnem redu;

–        z oblikovanjem oddelkov in skupin učencev v skladu z veljavnimi normativi in standardi in z zagotavljanjem ustreznega števila spremljevalcev v različnih dejavnostih, v skladu z veljavnimi normativi in standardi in navodili za izvajanje učnih načrtov;

–        z izvajanjem prometno varnostnega programa, ki obsega:

·         izvajanje učnega programa prometne vzgoje pri rednem pouku,

·         vsakodnevno osveščanje učencev o doslednem upoštevanju prometnih predpisov pri vključevanju v promet kot pešci, kolesarji ali kot vozači, s poudarkom na odgovornem vedenju,

·         obveščanje staršev o njihovi vlogi in odgovornosti pri vzgoji otrok za varno vključevanje v promet,

·         drugo.

 

b) Naloge dežurnih učencev

 

Dežurstvo učencev je organizirano ob vhodu. Opravljajo ga učenci 7., 8. in 9. razreda, ki morajo upoštevati navodila za dežurne učence. Dežurnega učenca določi pomočnik ravnateljice s pomočjo učiteljskega zbora.  Učno in vzgojno problematični učenci ne dežurajo. (glej: Hišni red)

 

c) Naloge dežurnih učiteljev

 

Učitelji dežurajo v šolskih prostorih med odmori, pred poukom, šesto in sedmo šolsko uro. V tem času obhodijo hodnike, garderobe in izhod iz šole ter jedilnico. Tako zagotavljajo red in disciplino ter pomagajo dežurnim učencem in rediteljem. (glej: Hišni red)

 

d) Naloge rediteljev

 

Vsak teden sta v oddelku dva učenca reditelja. Njuna naloga je, da:

 

–        ob pričetku ure javita učiteljem odsotnost učencev;

–        po vsaki učni uri očistita tablo in uredita učilnico;

–        prineseta malico in po njej pospravita;

–        obvestita ravnateljico ali njenega pomočnika, če učitelja več kot 10 minut po zvonjenju ni k pouku.

 

5. člen

(pravila obnašanja in ravnanja)

 

Medsebojni odnosi

a)          Učenec s svojim vedenjem ne ogroža sebe in  drugih (npr. fizično obračunavanje, zmerjanje, zasmehovanje, poniževanje, izsiljevanje, nadlegovanje,

b)          konflikt rešuje  mirno, strpno in tolerantno; ne uporablja vulgarnih in nasilnih izrazov,

c)           se vede omikano (bonton): zna pozdraviti; se zna  zahvaliti, je  prijazen, vljuden, spoštljiv,

d)          pomaga šibkejšim, mlajšim, starejšim in drugim pomoči potrebnim.

 

Prihod v šolo

a)          Učenec v šolo prihaja pravočasno in se pripravi na pouk,

b)          učenec, ki je vključen v jutranje varstvo, prihaja v šolo  glede na prijavo,

c)           učenec, ki zamudi pouk, mirno vstopi v razred. Dežurni učenec zabeleži prihod učenca.

 

Odhod iz šole in uporaba garderobe

a)          Učenec po zaključku vseh šolskih obveznosti zapusti šolo in odide domov;

b)          ne zadržuje se po nepotrebnem na dvorišču šole;

c)           skrbi za urejenost svoje garderobe;

d)          v garderobi ne odlaga vrednih predmetov oz. zanje prevzame vso odgovornost.

 

Med poukom in ostalimi oblikami vzgojno-izobraževalnega dela

a)          Učenec k pouku in ostalim oblikam vzgojno-izobraževalnega dela prihaja pripravljen. Pri pisnih ocenjevanjih ne prepisuje. V šolo redno prinaša potrebne šolske potrebščine.

b)          Vsak učenec ima pravico do nemotenega poteka učnega procesa.

c)           Pouk poteka mirno pod vodstvom učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Učenci so pri pouku prisotni, sedijo na svojih mestih, pripravijo potrebne pripomočke, poslušajo razlago, upoštevajo navodila in opozorila učiteljev ter po končani uri za seboj pospravijo. Iz učilnice odidejo, ko jim učitelj to dovoli.

d)          Učenec, ki zamudi pouk, takoj odide v učilnico in se opraviči učitelju, dela ne moti.

e)           V šoli in med šolskimi dejavnostmi ni dovoljeno žvečiti žvečilnega gumija.

f)            Učenci upoštevajo navodila učiteljev o pravilih v posamezni učilnici oziroma o načinih ravnanja s posameznimi predmeti.

 

Odmori

a)          Odmor je čas za mirno sprostitev, pogovor in igranje ter pripravo za naslednjo uro pouka;

b)          med odmori učenec ravna v skladu s hišnim redom.

 

Proste ure

a.           Proste ure  učenec porabi za učenje, pripravo na pouk, obisk knjižnice in razgovore z učitelji;

b.           med prostimi urami ravna v skladu s hišnim redom.

 

Hodniki in stopnišča

a)          Učenec hodi po hodniku  umirjeno in  se kulturno obnaša;

b)          šolsko torbo odlaga  na klop ali pod njo ob steni hodnika / v učilnicah.

 

 

V jedilnici

a.           Učenec si kosilo postreže samopostrežno, strpno in mirno;

b.           je počasi, ne govori s polnimi usti,  za seboj pospravi;

c.           s hrano ravna spoštljivo, ustrezno sortira odpadke;

d.           z zaposlenimi v šolski kuhinji se pogovarja spoštljivo in  kulturno.

 

Stranišča

a.           Učenec po uporabi stranišča pospravi za seboj in poskrbi za osebno higieno;

b.           varčno uporablja vodo in sanitarni papir ter milo, ugaša luči;

c.           v stranišču se ne zadržuje po nepotrebnem.

 

Sodobna tehnologija

a.           V času šolskih in obšolskih dejavnosti ter med odmori je uporaba mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav prepovedana, razen če je potrebna za zagotavljanje varnosti ali zdravja učenca ali jo učitelj dovoli kot učni pripomoček.

b.           V nujnih primerih lahko učenci uporabijo telefon v tajništvu šole.

c.           Zvočno in slikovno snemanje in fotografiranje učencev in delavcev šole ni dovoljeno.

 

Pravila lepega vedenja, spoštljivega odnosa do ljudi in stvari veljajo za vse šolske poti, šolsko poslopje, druge šolske površine in vse druge kraje, kjer poteka vzgojno-izobraževalno delo.

 

Oblačila in obutev

a.           Učenci si v garderobah sezujejo čevlje in se preobujejo v copate. Nošenje copat je obvezno. Čevlje in vrhnja oblačila puščajo v garderobi v garderobnih omaricah ali na obešalnih stenah.

b.           Učenci skrbijo za urejenost garderobe.

c.           Pri pouku športa so učenci oblečeni v športna oblačila in obuti v športne copate.

d.           Na športnih dnevih, ekskurzijah in drugih oblikah šolskih dejavnosti izven prostorov šole morajo biti učenci oblečeni in obuti v skladu z navodili učiteljev.

 

Čakanje na pouk

a.           Učenci razredne stopnje ob zvonjenju počakajo učitelje v učilnicah. Učenci predmetne stopnje ob zvonjenju počakajo učitelje pred učilnicami.

 

Gibanje po šoli

a.           Učenci prihajajo v šolo 10 minut pred pričetkom pouka. Vozači počakajo na pouk v jedilnici.

b.           Pred poukom gibanje po šoli ni dovoljeno, razen v primerih predur in zadrževanja v šolski knjižnici.

c.           Prvošolce starši pospremijo do učilnice. Učenci iz podaljšanega bivanja odhajajo domov v spremstvu staršev ali sami (na osnovi pisnega dovoljenja staršev). Starši, ki pridejo po svojega otroka, ga počakajo pred učilnico.

d.           Med odmori se učenci zadržujejo v učilnici (razredna stopnja) oziroma na hodniku pred učilnico (predmetna stopnja) ali v knjižnici. V času rekreativnega odmora (po 3. šolski uri) odidejo v spremstvu učečih učiteljev na rekreativne površine.

e.           Učenci se med odmori ne zadržujejo v garderobi. Za potrebe pouka gredo med odmori lahko v garderobo do svoje omarice in iz nje vzamejo potrebščine.

f.             Na malico pospremijo učence iz učilnic učeči učitelji. V jedilnico vstopajo učenci v času malice in kosila in v času prostih ur.

g.           V telovadnico vstopajo učenci ob prisotnosti učitelja. Nanj počakajo v garderobah.

h.           V dopoldanskem času učenci ne zapuščajo šole, razen za potrebe pouka, pod vodstvom  učitelja ali strokovnih delavcev oz. z dovoljenjem učitelja.

 

Prehrana

a.           Hrano (malico in kosilo) uživajo učenci v jedilnici oziroma v učilnici (razredna stopnja, oddelek podaljšanega bivanja). Upoštevati morajo kulturo prehranjevanja. Po jedi pospravijo za seboj. Mize po malici pobrišeta dežurna učenca.

b.           Torbe pustijo učenci zložene v garderobi, v učilnici ali pred učilnicami, kjer je potekal pouk.

 

Skrb za lastnino in urejenost šole

a.           Za svoje stvari skrbijo in odgovarjajo učenci sami.

b.           V šolskih in drugih prostorih, kjer se odvijajo šolske in obšolske dejavnosti, vsi učenci spoštujejo šolsko in tujo lastnino.

c.           Če učenci opazijo poškodbe na šolski opremi ali drugih pripomočkih, o tem obvestijo učitelje.

 

Skrb za čistočo

V šolskih prostorih in v sanitarijah učenci skrbijo za čistočo, varčnost s papirjem in vodo in se v njih ne zadržujejo po nepotrebnem.

 

Prevzemanje učencev iz šole v prvi triadi

Starši so dolžni v pisni obliki sporočiti šoli seznam vseh oseb, ki lahko prevzamejo učenca iz šole. Šolo so dolžni tudi seznaniti z omejitvami, kot je sodna prepoved približevanja učencu. Kadar učitelj dvomi, da je oseba, ki želi otroka prevzeti, do tega res upravičena, pri starših preveri upravičenost osebe do prevzema otroka. Šola ne sme izročiti učenca osebi, ki kaže vidne znake opitosti ali vpliva nedovoljenih snovi. Šola pokliče drugega starša (če ta ne obstaja, pokliče zakonitega zastopnika otroka), ki mora organizirati varno spremstvo učenca.

 

 

6. člen

(prepovedi in omejitve)

Na območju šolskega prostora je prepovedano:

 

a.           Posedovanje, kajenje in uživanje mamil ali drugih prepovedanih substanc;

b.           uživanje alkoholnih pijač;

c.           uživanje energijskih pijač;

d.           uporaba pirotehničnih in drugih sredstev, ki lahko ogrožajo zdravje ali življenje;

e.           vsako fizično in psihično nasilje nad učenci in delavci šole;

f.             namerno uničevanje šolske lastnine ali lastnine drugih učencev in delavcev šole;

g.           neupravičeno zapuščanje šolskih prostorov v času poteka vzgojno-izobraževalnega procesa;

h.           vstopanje v šolo z rolerji, skiroji;

i.             nedovoljeno fotografiranje in snemanje;

j.             vsa ostala dejanja, ki jih veljavna zakonodaja opredeljuje kot kazniva.

 

 

7. člen

(kršitve)

 

Za kršitev se šteje vsako ravnanje ali dejanje učenca, ki je v nasprotju s pravili šolskega reda, ostalimi akti šole ali veljavno zakonodajo. Neizpolnjevanje dolžnosti je kršitev. Neupoštevanje pravil obnašanja in ravnanja je kršitev. Kršitve delimo na lažje in hujše.

 

Odločitev o vzgojnih ukrepih je pravica strokovne presoje strokovnih delavcev. Pri tem upoštevajo:

–       predvidene pedagoške posledice ukrepanja,

–       zmožnost presoje posledic lastnih dejanj glede na učenčevo starost ali njegove morebitne posebne potrebe,

–       nagibe oziroma motive za dejanje,

–       okolje, v katerem učenec živi, in okoliščine,

–       škodljivost dejanja,

–       ponavljanje kršitve in

–       načelo sorazmernosti.

 

8. člen

(ukrepi in opomini)

a) alternativni vzgojni ukrepi:

 

– ustno opozorilo učenca

Učitelj ustno opozorili motečega učenca. Če ta nadaljuje in stopnjuje motenje pouka, ga učitelj zapiše in kasneje o dogodku obvesti razrednika.

 

– osebno opravičilo učenca

Učenec pristopi, se opraviči in izrazi obžalovanje zaradi storjene kršitve.

 

– pisno obvestilo staršem

Razrednik na internem obrazcu pisno obvesti starše o kršitvi.

 

– premestitev učenca

Učitelj učenca, ki moti pouk do mere, ko onemogoča zbrano delo ostalim učencem,  premesti učenca v drug šolski prostor do konca šolske ure. Učenec pod nadzorstvom drugega učitelja opravi šolske zadolžitve. Učitelj, ki je uporabil ukrep, se po uri ali po pouku pogovori z učencem in zabeleži dogodek in pogovor.

 

– Učenec samostojno predela vsebino učne snovi, pri kateri je neopravičeno izostal in učitelj lahko pri naslednji uri to tudi preveri.

 

– Učencu se ne dovoli opravljati tistih športnih vaj, pri katerih bi se lahko zaradi neustrezne opreme poškodoval. Namesto tega lahko opravlja ustrezne vaje ali se izobražuje o teoriji športa.

 

– Dokončanje neopravljenih (učnih) obveznosti v šoli pod nadzorom učitelja po pouku ali pred poukom s soglasjem in vednostjo staršev.

 

– Prekinitev opravljanja preverjanja ali ocenjevanja znanja, odvzem pisnega izdelka in negativna ocena tega pisnega izdelka (kadar gre za ocenjevanje znanja).

 

– Začasni odvzem naprave ali predmeta, s katerim učenec moti izvedbo pouka ali ogroža svojo oziroma tujo varnost. Predmet se kratkotrajno hrani pri ravnateljici šole.

– dogovorna poravnava škodljivih posledic ravnanja

V primeru škodljivih posledic ravnanja učenca se z učencem pogovori razrednik ali drug strokovni delavec in mu ob sodelovanju s starši pomaga najti rešitev, kako poravnati nastalo škodo.

 

–  ukinitev nekaterih ugodnosti obiskovanja razširjenega programa (ekskurzija, šola v naravi)

Na predlog učečih učiteljev ali razrednika se pri načrtovanju drugih oblik razširjenega programa (ekskurzija, šola v naravi) učencu, ki je bil že večkrat opozorjen zaradi motečega in nevarnega ravnanja pri rednem pouku, ne omogoči vključitev v te oblike dejavnosti. Za čas izvajanja teh dejavnosti se mu v šoli zagotovi ustrezno nadomestilo obiskovanja pouka.

 

– povečan nadzor (dodaten spremljevalec pri dnevih dejavnosti in drugih aktivnostih)

V skladu z možnostjo šola v primeru potrebe po povečanem nadzoru zagotovi dodatnega spremljevalca in s tem omogoči udeležbo na dejavnosti tudi učencu, ki s svojim ravnanjem večkrat nakazuje moteče oblike vedenja.

 

– odstranitev učenca od pouka in dejavnosti v šoli, prevzamejo ga starši

 

– uporaba mediacije in restitucije, trening socialnih veščin

Dodeljeno delo učenec opravlja vedno izven pouka, popoldne ali med počitnicami. Trening socialnih veščin izvaja šolska svetovalna služba ali zunanja institucija.

 

V težjih primerih je glede na okoliščine kljub sočasno izvedeni mediaciji ali restituciji učencu lahko izrečen tudi vzgojni opomin.

 

– strokovna obravnava v šoli ali izven nje

Šolska svetovalna služba se vključuje v zahtevnejših primerih in v primerih, ko reševanje problema na nivoju strokovni delavec – učenec ni bilo učinkovito. V soglasju s starši se strokovno pomoč išče tudi izven šole.

 

Vzgojne postopke in ukrepe šola izvede, kadar učenec krši pravila obnašanja in ne izpolnjuje svojih dolžnosti in odgovornosti. Z vzgojnimi postopki in ukrepi ni mogoče omejiti pravic učencev od 5. do 13. člena  in 50. do 57. člena ZOŠ. Predlog za začetek postopka zaradi storjene kršitve lahko razredniku poda vsak delavec šole, starš ali učenec.

 

b) vzgojni opomini

 

Vzgojni opomini so opredeljeni v 60. F členu Zakona o osnovni šoli.

 

Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, ko krši dolžnosti in odgovornosti določene z zakonom in drugimi predpisi, akti šole in ko vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli svojega namena.

 

Vzgojni opomin šola lahko izreče za kršitve, ki so storjene v času pouka, dnevih dejavnostih in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter drugih dejavnostih, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu, hišnem redu, pravilih šolskega reda in drugih aktih šole.

 

V primeru hujše kršitve lahko razrednik predlaga učiteljskemu zboru, da šola učencu izreče vzgojni opomin. V tem primeru postopnost ukrepanja ne velja.

 

Pod hujše kršitve spadajo:

–       ponavljajoče se istovrstne kršitve,

–       neopravičeni izostanki nad posameznih 10 ur ali strnjenih 15 ur,

–       uporaba in posedovanje pirotehničnih sredstev in drugih nevarnih predmetov (orožje, droge, alkohol, cigareti),

–       fizično nasilje,

–       popravljanje in vpisovanje ocen v šolsko dokumentacijo,

–       uničevanje uradnih dokumentov ter ponarejanje podatkov in podpisov v uradnih dokumentih in listinah, ki jih izdaja šola,

–       namerno poškodovanje in uničevanje šolske opreme,

–       kraja lastnine šole, lastnine drugih učencev in delavcev šole,

–       prihod oziroma prisotnost v šoli pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih sredstev v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno‐izobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu šole,

–       spolno nadlegovanje učencev in delavcev šole, predvajanje erotičnih ali pornografskih vsebin z elementi kaznivega dejanja,

–       žaljivo govorjenje (žaljenje, preklinjanje, poniževanje, nestrpne opazke do drugačnih, različnih narodnosti, ver … ) / javno spodbujanje ali razpihovanje narodnostnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva ali nestrpnosti, ali spodbujanje k drugi neenakopravnosti zaradi telesnih ali duševnih pomanjkljivosti oziroma drugačnosti učencev in delavcev šole,

–       napeljevanje h kršitvam / nagovarjanje drugih h kršenju pravil, ki bi imelo za posledico lažjo ali težjo kršitev,

–       psihično nasilje z elementi kaznivega dejanja, socialno izključevanje, osamitev, stigmatizacija, izsiljevanje ali ekonomsko nasilje, zahteve po denarju, grožnje, virtualno nasilje, izvajanje neposrednih ali prikritih oblik agresivnega vedenja do drugih učencev ali delavcev šole / vrstniško nasilje,

–       opravljanje nedovoljene pridobitne dejavnosti v šoli ali njeni okolici (prodaja),

–       fizični napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo, pri čemer sta ogrožena zdravje ali življenje,

–       objava slikovnih ali zvočnih posnetkov, fotografij v medijih ali uporaba slednjih z namenom zaničevanja ali zasmehovanja,

–       okrnitev ugleda šole s škodljivimi posledicami.

 

Pri teh kršitvah se lahko obvesti tudi pristojne službe (CSD, policija,..). Pri kršitvah, ki imajo znake kaznivega dejanja, se zadevo odstopi pristojni instituciji.

Obrazložen pisni predlog za izrek vzgojnega opomina poda strokovni delavec šole razredniku.

 

Vzgojni opomin izreče učiteljski zbor. Učencu se lahko izreče vzgojni opomin v posameznem šolskem letu največ trikrat. O poteku postopka izrekanja vzgojnega opomina šola vodi zabeležke.

 

Šola za učenca, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin, najkasneje v desetih delovnih dneh od izrečenega opomina pripravi individualizirani vzgojni načrt, v katerem opredeli konkretne vzgojne dejavnosti, postopke in vzgojne ukrepe, ki jih bo izvajala. Pri pripravi individualiziranega vzgojnega načrta lahko sodelujejo tudi starši učenca.

 

Šola starše učenca, ki mu je bil izrečen drugi vzgojni opomin v posameznem  šolskem letu, obvesti o tem, da lahko učenca po izrečenem tretjem vzgojnem opominu prešola na drugo šolo brez soglasja staršev, v skladu s 54. členom Zakona o osnovni šoli.

 

9. člen

(načela ukrepanja)

V primeru ugotovljenih kršitev in 6. člena teh pravil lahko šola sproži ustrezne postopke in ustrezno ukrepa proti kršitelju. Pri tem mora dosledno upoštevati naslednja načela:

 

a.           Učencu se ne sme izreči ukrepa, s katerim bi bile kršene njegove zakonite pravice.

b.           Spore je potrebno najprej reševati na miren način.

c.           Načelo postopnosti: proti kršitelju, pri katerem je bila prvič ugotovljena kršitev, mora šola uvesti postopek, ki vodi do najmilejšega predvidenega ukrepa. V primeru nadaljnjih kršitev se ukrepi stopnjujejo.

d.           Kršitev mora biti ugotovljena brez razumnega dvoma. V nasprotnem primeru šola proti kršitelju ne sme ukrepati.

e.           Načelo sorazmernosti: izrečeni ukrep mora biti sorazmeren s težo kršitve.

f.             Načelo individualizacije: pri izbiri postopka in izreku vzgojnega ukrepa je potrebno upoštevati vse subjektivne in objektivne okoliščine primera.

g.           Načelo kontradiktornosti: kršitelju je potrebno omogočiti izjavo o kršitvenem dejanju ali dogodku in o izjavah nasprotne strani.

h.           Proti kršitelju se v isti zadevi lahko ukrepa samo enkrat.

i.             Privilegij zoper samoobtožbo: šola od kršitelja ne sme pridobiti priznanja krivde ali kakršnihkoli izjav o kršitvi na nezakonit način.

 

Pri izbiri postopkov in vzgojnih ukrepov si pomagamo z naborom ukrepov naštetih v 8. členu, A odstavek. Pri tem je potrebno upoštevati, da je za učence s posebnimi potrebami nujna vključitev tričlanske komisije, ki presodi o ustreznosti postopka za izrek vzgojnega ukrepa in izbiri vzgojnega ukrepa. Kadar je tričlanska komisija v dvomu o ustreznosti postopka ali vzgojnega ukrepa, mora pridobiti mnenje ustreznega strokovnjaka. Določila prejšnjega odstavka se uporabijo tudi v dvomu o prištevnosti kršitelja v času, ko je storil kršitev.

 

10. člen

(tričlanska komisija)

 

Tričlanska komisija obravnava težje kršitve in kršitve, v katere so vključeni učenci s posebnimi potrebami. Naloga tričlanske komisije je tudi opredeljevanje kršitev, ki v teh pravilih niso navedene. Prav tako predlaga  postopek in možne ukrepe za obravnavo teh kršitev.

 

Tričlansko komisijo skliče ravnatelj za vsak primer posebej (ad hoc).

 

11. člen

(opis postopkov)

 

POGOVOR UČITELJA Z UČENCEM

 

1.            Učitelj čim prej po ugotovljeni kršitvi pokliče učenca v diskreten prostor.

2.            Učitelj učencu razloži, kakšno kršitev je ugotovil.

3.            Učenec lahko poda svoje mnenje o učiteljevi ugotovitvi.

4.            Učitelj ustno opozori učenca, da je kršitev v nasprotju s pravili šolskega reda in ga seznani z ukrepi v primeru ponovitve kršitve.

5.            Učitelj zapiše zaznamek o svojem pogovoru z učencem.

 

POGOVOR RAZREDNIKA Z UČENCEM

 

1.            Oseba, ki je zaznala kršitev (učitelj, drug delavec šole, učenec) mora ustno seznaniti razrednika učenca, ki naj bi kršil pravila šolskega reda, z vrsto kršitve in imenom kršitelja.

2.            Razrednik čim prej po prejetem ustnem obvestilu pokliče učenca v diskreten prostor.

3.            Razrednik učencu razloži, kdo in kakšno kršitev je ugotovil.

4.            Učenec lahko poda svojo izjavo glede prejšnje točke.

5.            Razrednik ustno opozori učenca, da je kršitev v nasprotju s pravili šolskega reda in ga seznani z ukrepi v primeru ponovitve kršitve.

6.            Če razrednik nesporno ugotovi, da je učenec kršil pravila šolskega reda in je v teh pravilih za ugotovljeno kršitev predpisan ukrep, na podlagi načela individualizacije vzgojnih ukrepov izreče učencu vzgojni ukrep, ki je sorazmeren s težo in pogostostjo kršitve.

7.            Razrednik zapiše zaznamek o svojem pogovoru z učencem.

 

ŠOLSKA MEDIACIJA

 

1.            Šolska mediacija se začne na pisno vabilo šolskega mediatorja sprtim strankam.

2.            Z vabilom se povejo predmet (vsebina) mediacije, čas in kraj mediacije.

3.            Ob dogovorjenem času in na dogovorjenem kraju se zberejo vsi vabljeni in šolski mediator.

4.            Šolski mediator udeležence pouči o temeljnih načelih in postopku mediacije.

5.            Vsi udeleženci mediacije podpišejo izjavo, da bodo spoštovali pravila postopka in končni dogovor (mediacijski sporazum).

6.            Mediacijo vodi šolski mediator, ki pri svojem delu uporablja različne tehnike.

7.            Po uspešni mediaciji šolski mediator sestavi mediacijski sporazum.

8.            Če mediacija ne uspe, se za rešitev spora uporabijo druga pravna sredstva.

9.            V primeru kršitve mediacijskega postopka se mediacija prekine in se za rešitev spora uporabijo druga pravna sredstva.

10.         V primeru kršitve mediacijskega sporazuma se slednji razveljavi in se za rešitev spora uporabijo druga pravna sredstva.

 

POSTOPEK PRED TRIČLANSKO KOMISIJO

 

1.            Oseba, ki je ugotovila kršitev, za katero je predviden postopek pred tričlansko komisijo, pisno obvesti predsednika tričlanske komisije v roku 3 delovnih dni od ugotovljene kršitve. V obvestilu navede ime kršitelja in čim bolj podrobno opiše ugotovljeno kršitev.

2.            Predsednik tričlanske komisije skliče zasedanje tričlanske komisije najkasneje v osmih dneh po prejemu obvestila o ugotovljeni kršitvi.

3.            Na zasedanju tričlanske komisije morajo biti prisotni vsi trije člani.

4.            Tričlanska komisija preuči dejansko stanje. Po potrebi povabi prijavitelja in kršitelja, da povesta dodatne informacije, ki  lahko komisiji pomagajo pri razreševanju zadeve. Kršitelj lahko poda izjavo izključno s pisnim soglasjem staršev, ki so lahko pri podajanju izjave prisotni.

5.            Tričlanska komisija opredeli težo kršitve. Kadar  ne gre za najtežjo kršitev, predlaga ustrezen postopek, lahko pa tudi neposredno ukrep proti kršitelju. Pri tem mora upoštevati posebne potrebe,  prištevnost  in starost kršitelja.

6.            Če tričlanska komisija ugotovi, da je kršitev najtežje vrste, zadevo nemudoma odstopi pristojnim institucijam.

7.            Svoje ugotovitve komisija zapiše v zapisniku, ki ga pošlje ravnatelju šole, kršitelju in njegovim staršem.

 

ODSTOP OBRAVNAVE KRŠITVE PRISTOJNIM INSTITUCIJAM

 

1.            Oseba, ki je ugotovila kršitev ali ji je bila zaupana informacija o kršitvi, o tem nemudoma ustno obvesti vodstvo šole in razrednika ali svetovalnega delavca in razrednika. Vodstvo šole o tem zapiše uradni zaznamek.

2.            Oseba, ki je obvestilo prejela, nemudoma pokliče pristojno institucijo.

3.            Pristojna institucija prevzame vodenje postopka. Šola mora na zahtevo institucije zagotoviti svoje sodelovanje z institucijo.

 

 

 

POGOVOR ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE, RAZREDNIKA, VODSTVA ŠOLE IN UČENCA S STARŠI

 

1.            Razrednik koordinira termin pogovora z vsemi sodelujočimi.

2.            Na podlagi načela kontradiktornosti (z obojestranskimi izjavami) se razčisti konkretno dejansko stanje kršitve.

3.            Vodstvo šole izreče ustrezni ukrep.

4.            Pogovor razrednik zapiše v zapisnik. Podpišejo ga vsi udeleženi, ki prejmejo izvod tega zapisnika.

 

 

POSTOPEK IZREKANJA VZGOJNEGA OPOMINA

 

1.            Postopek je predpisan v zakonodaji (gl. Zakon o osnovni šoli)

 

POGOVOR RAZREDNIKA S STARŠI

 

1.            Razrednik se s starši ustno ali pisno dogovori za sestanek, ki mora biti v prostorih šole.

2.            Razrednik se, ne glede na izid pogovora, samostojno odloči za ukrep, ki ga bo izrekel kršitelju.

3.            Po pogovoru razrednik zapiše zaznamek.

 

RAZREDNIK OBVESTI STARŠE

 

1.            Razrednik sestavi pisno obvestilo staršem, v katerem navede učenčevo kršitev.

2.            Pisno obvestilo razrednik pošlje staršem.

3.            Če razrednik v roku treh delovnih dni ne prejme podpisane vsebine ali dvomi, da so jo resnično podpisali starši kršitelja, obvesti starše s priporočeno pošto.

 

POGOVOR UČITELJA Z RAZREDNIKOM

 

1.            Učitelj, ki je zaznal kršitev, diskretno obvesti razrednika učenca, ki je storil kršitev. Predstavi mu zadevo.

2.            Razrednik začne postopek v skladu s pravili šolskega reda.

3.            Učitelj in razrednik zapišeta uradni zaznamek o pogovoru.

 

 

 

 

 

12. člen

(organiziranost učencev)

ODDELČNA SKUPNOST

V osnovni šoli se učenci organizirajo v oddelčne skupnosti. Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka.

 

Učenci oddelčne skupnosti volijo dva predstavnika oddelka v skupnost učencev šole in hkrati šolski parlament. Volitve so tajne.

 

To je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka. Znotraj oddelčne skupnosti se obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole:

–        učni uspeh

–        učenci organizirajo medsebojno pomoč in pomoč učencev v različnih težavah

–        dajejo pobude in predloge v zvezi s poukom, dnevi dejavnosti, šolskimi prireditvami, interesnimi dejavnostmi

–        obravnavajo kršitve in predlagajo načine ukrepanja ter preventivnega delovanja

–        organizirajo različne akcije

–        se učijo načinov in oblik primernega vedenja (bontona)

–        se učijo veščin kulturne komunikacije

–        se načrtno učijo socialnih veščin

–        oblikujejo predloge za pohvale in  priznanja učencem v oddelčni skupnosti

–        opravljajo druge naloge, za katere se dogovorijo.

 

Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev. Sestavljajo ga učenci, ki so tudi v šolski skupnosti učencev šole (po dva predstavnika iz vsakega oddelka).
Šolski parlament skliče ravnatelj ali mentor skupnosti učencev šole vsaj dvakrat letno. Šolski parlament spodbuja sodelovanje učencev pri odločanju o zahtevah na šoli. Tu je priložnost za skupno razpravo o pravilih in boljše razumevanje le-teh, ki veljajo na šoli. Prav tako se ukvarjajo s tekočimi zadevami, o njih podajajo mnenje, ugotovitve, predloge in razpravljajo o temi, ki jo na ravni države vsako leto določa Nacionalni otroški parlament.

 

13. člen

(opravičevanje odsotnosti)

 

Pouk je določen z urnikom. K uram prihajajo učenci in učitelji točno. V primeru zamude so se učenci dolžni opravičiti in navesti vzrok. Neupravičena zamuda se kaznuje z neopravičeno uro.

 

Vsak izostanek svojega otroka morajo starši opravičiti v roku petih delovnih dni po prihodu učenca v šolo. Izostanek do 5 delovnih dni opravičijo starši, daljšega pa zdravnik.

 

Koriščenje prostih dni so starši dolžni najaviti 3 dni pred izostankom.

 

V skladu z Zakonom o osnovni šoli ( Ur. l. RS, št. 81/06, 102/07) morajo starši najkasneje v petih dneh po izostanku učenca od pouka razredniku sporočiti vzrok izostanka. Odsotnost opravičijo starši učenca ustno ali v pisni obliki. Za daljšo odsotnost od pouka je potrebno opravičilo zdravnika. V primeru, da starši ne obvestijo razrednika o vzroku odsotnosti, le-ta pokliče starše osebno.

V skladu z Zakonom o osnovni šoli ( Ur. l. RS, št. 81/06, 102/07) je učenec iz zdravstvenih razlogov lahko oproščen sodelovanja pri posameznih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. O oprostitvi odloči ravnatelj.

 

Starši opravičijo aktivnosti pri športu za tri zaporedne dneve. Za daljšo opravičenost je potrebno opravičilo zdravnika. Opravičilo za šport v primeru zdravstvenih težav otroka izda osebni zdravnik za vsako šolsko leto.

 

Starši lahko vnaprej napovedo strnjeno ali v več delih trajajočo odsotnost največ pet dni v letu. Če želijo starši izkoristiti za otroka več kot pet dni dopusta, morajo napisati pisno prošnjo, s katero se osebno obrnejo na ravnatelja.

 

Učenec lahko zapusti šolo (slabo počutje), a le takrat, ko o svoji nameri obvesti razrednika (učitelja, svetovalno službo, tajništvo), ki o odsotnosti obvesti starše učenca.

 

Učenec je lahko iz zdravstvenih razlogov oproščen sodelovanja pri določenih urah pouka in drugih dejavnostih šole, če starši predložijo razredniku mnenje in navodilo zdravstvene službe. Učenec mora pri tej uri prisostvovati in opraviti vse naloge, ki jih zmore in ne ogrožajo njegovega zdravja.

O odsotnosti zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih in srečanjih, na katerih učenci sodelujejo v imenu šole, razrednik obvesti starše. Navedene odsotnosti so opravičene. Kadar potekajo omenjene aktivnosti popoldne, so učenci dopoldan prisotni pri pouku. Naslednji dan so opravičeni  nenapovedanega ocenjevanja. Če se udeležijo organiziranega tekmovanja iz znanja na državnem nivoju, so na dan tekmovanja oproščeni ustnega ocenjevanja

znanja.

14. člen

(neopravičeno izostajanje)

 

Za neopravičen izostanek se šteje neopravičena odsotnost učenca pri pouku in dejavnostih obveznega programa. Razrednik o učenčevih neopravičenih izostankih obvesti starše. Ob treh posameznih neopravičenih urah ali petih strnjenih obvestimo starše in se pogovorimo skupaj z učencem o njegovih težavah in nadaljnjem delu.

 

Ravnanje ob neopravičenih izostankih (NO) učencev:

 

Število ur Ravnanje
3 posamezne NO ure ali 5 strnjenih NO  ur Pogovor s starši in z učencem. Pisno vabilo staršem. Predstavitev nadaljnjega ravnanja v primeru novih NO.
10 posameznih NO ur ali 15 strnjenih NO  ur I. Vzgojni opomin. Priprava individualiziranega programa za učenca. Pogovor s starši, pisno vabilo. Lahko se obvesti Center za socialno delo.
20 posameznih NO ure ali 30 strnjenih NO  ur II. Vzgojni opomin, priprava individualiziranega programa za učenca. Pogovor s starši, pisno vabilo. Obvesti se Center za socialno delo.
60 NO ur Starše se pozove v šolo. Obvesti se Center za socialno delo. Napove se prijava sodniku za prekrške.
100 NO  ur Prijava sodniku za prekrške. Obvesti se Center za socialno delo.

Tri neopravičene zamude se štejejo za 1 neopravičeno uro.

 

Pri ukrepanju zaradi neopravičenih izostankov se lahko upošteva specifične okoliščine in družinske razmere.

 

15. člen

(sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev)

 

a) Osnovna šola sodeluje z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, predvsem pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za učence vpisane v prvi razred in rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj. (Uradni list RS, št. 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-L). Z Zdravstvenim domom Novo mesto izvajamo aktivnosti za čiste zobe in sistematske preglede, določene preventivne aktivnosti pa z Zavodom za zdravstveno varstvo Novo mesto.

 

Šola obvešča starše o raznih epidemijah in ob tem izda tudi ustrezna navodila.

 

Ob nezgodi učitelj oskrbi ponesrečenega učenca in obvesti starše; po potrebi pokliče reševalno službo. Izpolni poročilo o poškodbi učenca.

 

Šola obvešča učence o zdravem načinu življenja. V ta namen organizira različne aktivnosti pri pouku in drugih dejavnostih šole.

 

b) Sistematski pregledi in cepljenje

 

Splošni sistematski pregledi in cepljenje se izvajajo v 1., 3. in 6. razredu, medtem ko se v 8. razredu izvaja zgolj sistematski pregled. V 9. razredu se spremlja podatke, ki se uporabljajo pri poklicni usmeritvi.

 

c) Zobozdravstvene storitve

 

Program zobozdravstvene vzgoje in sistematike je namenjen pravilnemu in rednemu čiščenju zob.

 

d) Dolžnost seznanitve

 

Starši so dolžni obvestiti šolo o zdravstvenem stanju učenca in posebnih zahtevah za ohranjanje njegovega zdravja, kadar je to potrebno za zagotavljanje ustreznega zdravstvenega varstva učenca v času pouka in dejavnosti izven prostorov šole.

 

16. člen

(veljavnost pravil in izjava o seznanitvi)

 

Pravila šolskega reda začnejo veljati dan po sprejetju na Svetu šole. Z njimi se seznanijo vsi zaposleni delavci, učenci šole in njihovi starši.

 

 

                                                                                               Lilijana Barun Čop

 

Predsednik sveta OŠ Drska