EKSKURZIJA PO POTEH SOŠKE FRONTE

7. novembra, 2024

V torek, 5. 11. 2024, so devetošolci obiskali Posočje in poglobili znanje o soški fronti. Ogledali so si Kobariški muzej ter se sprehodili do italijanske kostnice na sv. Antonu. Nato so se zapeljali do obmejnega pogorja Kolovrat, ki je, prepredeno z obrambnimi jarki predstavljalo pomembno strateško točko tako za italijansko kot avstro-ogrsko armado.

Strnila sem nekaj vtisov učencev:

Najbolj zanimiva mi je bila maketa gora in 3D projekcija soškega bojišča in gora, na katerih so se bojevali Slovenci in Italijani. To sem si tudi najbolj zapomnil. (Gašper)

Najbolj so mi bile zanimive kaverne in vojna zatočišča. Presenetile so me slike ranjenih vojakov in vse orožje. Na Kolovratu smo obiskali vrh Klobuk, iz kateraga je bil zelo lep razgled. Videli smo italijansko morje, na drugi strani pa celo Triglav. (Tinkara)

Pri pisanju dnevnika vojaka s soške fronte bo najbolj uporabno znanje, ki sem ga pridobil ob obisku Bele in Črne sobe Kobariškega muzeja. Naš vodič je zelo dobro in na razumljiv način pripovedoval o življenju na fronti. Najbolj zanimivo mi je bilo, ko smo obiskali bojna zatočišča na terenu. (Jakob Š.)

Najbolj se mi je vpisala v spomin črna soba. Videti vse grozote vojne, posledice uporabe orožja in vse, kar vojna naredi človeku. Če so vojaki to preživeli, so si vojne grozote zapomnili za vse življenje. (Leon)

Ekskurzija mi je bila zelo všeč, saj je bilo zelo lepo, sploh razgledi in narava. Snov je bila dobro in zabavno predstavljena. V muzeju smo se veliko pomikali in nismo samo sedeli in poslušali. Snov mi je bila zelo všeč. Izvedela sem mnogo novih informacij, ki mi bodo pomagale pri pisanju dnevnika. (Lana Iman)

Kobariški muzej mi je bil všeč zaradi bele in črne sobe, saj smo se učenci seznanili s trpljenjem vojakov v času 1. svetovne vojne in pripomočki, ki so jih uporabljali v boju. Pri obisku Poti miru mi je bil zelo všeč razgled,da sem si lažje predstavljal, kako grozno je bilo med vojno. Vodič je bil zelo zanimiv in me je pritegnil z razlago. Všeč so mi bile tudi kaverne. (Luka)

Najbolj mi je bil všeč sprehod po Kolovratu. (Neyla)

V spomin se mi je najbolj vtisnil obisk italijanske kostnice Sv. Antona, saj smo videli imena italijanskih padlih vojakov. Težko si je predstavljati, da je to samo majhen delež vseh vojakov, ki so padli v vojni. (Laura)

V Krnski sobi je bil model površja bojevanja na krnskem pogorju. Tam je vodič razložil, kako so Italijani zasedli Krn in kako so se z avstro-ogrsko vojsko bojevali za nadzor nad Batognico. V Beli sobi so bili predstavljeni predmeti iz vsakdanjega življenja vojakov na fronti. /…/ V Črni sobi so bile prikazane slike poškodb in mrtvih na fronti. V Sobi zaledja so bili prikazani predmeti za sprostitev in komunikacijo. /…/
Najbolj všeč so mi bile kaverne in jama. (Jakob T.)

Najbolj me je pretresla Črna soba, v kateri je bil prikazan temačen del vojne (smrti, slike obrazov). Potem smo se sprehodili do kostnice, ki je bila zelo lepa in v obliki prstana, kar je bilo tudi del italijanske fašistične propagande. /…/
Na Kolovratu so bili kamniti rovi. Šli smo tudi v kaverno, v kateri sem skoraj padel, ker nisem ničesar videl. Sprehodili smo se do italijanske meje na Kolovratu, kjer smo videli Gradež in Jadransko morje. Po poti smo videli tudi Solkanski železniški most, ki velja za največji kamniti most na svetu. Pohvalil bi vreme in poglede na morje, gore in dolino, pa tudi vodiča in učiteljice. (Jaka)

V sobi zaledja smo videli ročne in nožne proteze vojakov invalidov, zobozdravstveni komplet, uniforme različnih vojska. V črni sobi smo videli grozote vojne, vojne poškodbe in se spraševali, o čem so vojaki razmišljali, ko se niso bojevali. (Eva)

In še nekaj foto utrinkov: