Slavisti\u010dno dru\u0161tvo Dolenjske in Bele krajine je pripravilo 8. literarni nate\u010daj poezije in kratke proze z naslovom Nezavedne vezi. Na nate\u010daju je s svojimi literarnimi deli sodelovalo tudi sedem na\u0161ih deveto\u0161olcev.<\/p>\n
V \u010detrtek, 8. 6. 2023, je v Knji\u017enici Mirana Jarca Novo mesto potekal zaklju\u010dek literarnega nate\u010daja. Nagrado za najbolj\u0161e literarno delo med u\u010denci od 7. do 9. razreda je osvojila na\u0161a u\u010denka Edna \u0160umar iz 9. c. V kulturnem programu so sodelovali nagrajeni avtorji, saj so prebirali odlomke iz svojih nagrajenih literarnih del. Slavnostna govornica je bila Klavdija Kotar, vodja OI JSKD Novo mesto in \u010dlanica kolektiva PPNM. Program sta z glasbenimi to\u010dkami obogatili tudi na\u0161i u\u010denki \u017diva Kralj in Ma\u0161a Ercegov\u010devi\u0107.<\/p>\n
Zapisala: Irena \u0160ega<\/p>\n
NAGRAJENI SPIS<\/p>\n
NEZAVEDNE VEZI<\/p>\n
\u00bb naj si \u0161e tako zapu\u0161\u010den in osiroma\u0161en, ve\u017ee (te)trdna verige<\/p>\n
na nekaj, \u010desar se vsak hip ne zaveda\u0161, ta nekaj je \u2026\u00ab<\/p>\n
(Ivan Tav\u010dar: Viso\u0161ka kronika)<\/p>\n
<\/p>\n
Ko ima\u0161 nekoga v \u017eivljenju, ki mu lahko zaupa\u0161, potem si lahko sre\u010den. Takrat ko te ti\u0161\u010di v srcu in ne ve\u0161, kaj mora\u0161 narediti, je dobro imeti nekoga, s katerim se lahko pogovori\u0161. Vem, da ni pomembno \u0161tevilo prijateljev, pomembno je, da ima\u0161 vsaj enega pravega prijatelja. Pravi prijatelji so tu za nas, da nas spravijo v dobro voljo, nam pomagajo, mi pa smo sre\u010dni, ker z njimi lahko delimo svoje sre\u010dne in \u017ealostne trenutke. Prijateljstvo je vez, ki je nevidna in neuni\u010dljiva, a\u00a0 nih\u010de nima mo\u010di, da to prijateljstvo uni\u010di. Tudi kilometri ne.<\/p>\n
Ko sem bila v prvem razredu, sem se tesneje spoprijateljila z eno izmed so\u0161olk. Vsak dan sva se dru\u017eili. \u017de takrat sem vedela, da je iskrena in da ji lahko zaupam. Ko smo bili v tretjem razredu, je bilo to najino zadnje \u0161olsko leto, ki sva ga pre\u017eiveli skupaj. Po kon\u010danem tretjem razredu sem jaz od\u0161la v Slovenijo. Od takrat sva se \u010dedalje manj sli\u0161ali. Imela sem ob\u010dutek krivde, da sem jaz kriva, da se ve\u010d ne sli\u0161iva. Leta so minevala. Med tem \u010dasom sem v novem okolju spoznala novo prijateljico. Skupaj sva se igrali skoraj vsak dan. Bila je mojih let. Hodili sva tudi v isti razred. S \u010dasom sem tudi njej lahko zaupala. Bila sem sre\u010dna, ker imam tako dobro prijateljico. \u0160e dandanes se dru\u017eiva.<\/p>\n
Lani pa se je zgodilo nekaj nepri\u010dakovanega. Nekega dne sem se spomnila svoje stare prijateljice, tiste, s katero sem hodila v prve tri razrede osnovne \u0161ole. Spomini so se vrnili nazaj v zgodnje otro\u0161tvo in spomnila sem se, kako sva se skupaj igrali in kako sva se imeli vedno lepo. Imela sem ob\u010dutek, da nekaj ni popolno, da nekaj, nekoga pogre\u0161am, zato sem se odlo\u010dila, da ji bom poslala sporo\u010dilo. Bila sem napeta. \u010cakala sem \u2026\u00a0 Nisem vedela, ali mi bo sploh odgovorila in nisem bila prepri\u010dana, ali se me bo spomnila. Sedela sem v dnevni sobi in razmi\u0161ljala, kaj se bo zgodilo. Vznemirjena sem bila. Takrat pa se je oglasil telefon. Vedela sem, da je to bila ona. Ona, moja prijateljica. Bila sem zelo \u017eiv\u010dna. Strah me je bilo vzeti telefon v roke in pogledati, kaj je odgovorila. Po\u010dakala sem minuto, dve \u2026, nato pa sem zbrala pogum in vzela telefon v roke. Za\u010deli sva si dopisovati vsak dan. Bila sem zelo sre\u010dna, ker nisem pri\u010dakovala, da bo najino prijateljstvo tako hitro spet za\u017eivelo. Zmenili sva se, da se bova med po\u010ditnicami sre\u010dali. Ugotovili sva, da imava veliko skupnih tem za pogovor. Vsak dan sva se pogovarjali. Postali sva zelo dobri prijateljici. Zaupali sva druga drugi svoje skrivnosti.<\/p>\n
Bila sem zelo sre\u010dna. Takrat sem spoznala, da oddaljenost ne more biti razlog, da dve osebi prenehata komunicirati.<\/p>\n
Neko\u010d je Oton \u017dupan\u010di\u010d izjavil: \u00bbPrijatelj \u2013 to je beseda vseh besed! Kot me\u010d svetlo nabru\u0161en v ognju in strupu izku\u0161en. On, ti \u2013 in na drugi strani magari ves svet.\u00ab Spoznala sem, da oddaljenost ne uni\u010di vezi, kot je prijateljstvo. Kon\u010dno imam dve osebi, ki jima lahko zaupam. Mislila sem, da se to nikoli ne bo zgodilo, ker v dana\u0161njem \u010dasu te\u017eko sre\u010da\u0161 \u010dloveka, ki mu lahko zaupa\u0161. Pravih prijateljev v \u017eivljenju ne sme\u0161 izgubiti, saj so vredni ve\u010d od zlata.<\/p>\n
<\/p>\n
Edna \u0160umar, 9. c<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n\n\t\t