6. SLOVENSKI DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE

24. april že šesto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer pogosto ostanejo neporabljena.

Poudarek je na ozaveščanju o pomenu premišljenega načrtovanja nakupov. V okviru tega dne se odvijajo različne dejavnosti, namenjene preprečevanju izgube hrane in zmanjševanju odpadkov.

Učenci naše šole smo sodelovali pri obujanju slovenske kulinarične dediščine in pripomogli k manj odpadne hrane, ki smo jo uporabili v svojih namazih, ki smo jih predstavili v sredo, 22. 4. 2026, in jih predstavili na stojnici ob Dnevu Zemlje. Prejeli smo nagrado za najboljšo stojnico. Pri pripravi jedi so sodelovali učenci krožka Kuhnapato.  Pripravili smo namaz iz ostankov ajdove kaše in bananin namaz.

Problematika zavržene hrane je zelo pereča

Prebivalec Slovenije je leta 2024 doma zavrgel v povprečju nekaj manj kot 100 g hrane na dan, pri čemer kar 44 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. To pomeni, da ima prav vsak izmed nas moč, da s preprostimi dejanji naredi razliko.

Hranozavest – beseda, ki ima moč

Hranozavesten posameznik premišljeno kupuje, shranjuje in porablja živila. Upošteva sezonskost, poreklo živil in rok uporabnosti. Hrano pripravlja spoštljivo in zmerno ter zna tudi iz ostankov ustvariti nekaj okusnega.

Zelo pomembno je okrepiti zavedanje, da z zavržki hrane v smeti mečemo tudi vso energijo, vire, denar in konec koncev trud ljudi v celotni prehranski verigi, ki je bila potrebna, da je bil izdelek pridelan ali predelan. Odpadni hrani se lahko ognemo na mnogo načinov, od smotrnega nakupovanja, planiranja obrokov do ustreznega ravnanja s hrano ter predelavo ostankov v nove jedi.

Vsak lahko poskrbi za manj zavržene hrane.

Vzemi toliko hrane, kot jo boš pojedel in vrni prazni krožnik. Naj bo tako v šoli in doma.

Pripravila Jožica Muhič