SLOVENSKI DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE

24. aprila, 2025

24. april že peto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer pogosto ostanejo neporabljena.

Poudarek je na ozaveščanju o pomenu premišljenega načrtovanja nakupov. V okviru tega dne se odvijajo različne dejavnosti, namenjene preprečevanju izgube hrane in zmanjševanju odpadkov.

Učenci naše šole sodelujemo v projektu KUHNAPATO. S kuhanjem bomo sodelovali pri obujanju slovenske kulinarične dediščine in pripomogli k manj odpadne hrane, ki jo bomo uporabili v svojih jedeh, ki jih bomo pripravljali v četrtek, 24. 4. in jih predstavili na stojnici v šoli, ob prireditvi Rastoča knjiga in v petek, 25. 4. 2025, na stojnici naše šole, na Glavnem trgu, ob Dnevu Zemlje. Pri pripravi jedi bo sodelovala tudi Nuša Hudoklin iz Razvojnega Centra Novo mesto.

Pripravili bomo namaz iz ostankov ajdove kaše, kruhov narastek, bananin kruh in bananin namaz.

Problematika zavržene hrane je zelo pereča

Odpadna hrana je eden največjih globalnih izzivov. Kar 733 milijonov ljudi po svetu trpi zaradi lakote, a hkrati se skoraj tretjina vse pridelane hrane nikoli ne zaužije. Po ocenah je kar 8–10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki konča v smeteh. Metan, ki nastaja pri gnitju hrane na odlagališčih, kar 84-krat bolj vpliva na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid.

V Sloveniji na leto povprečen prebivalec zavrže 78 kilogramov hrane, pri čemer kar 44 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. To pomeni, da ima prav vsak izmed nas moč, da s preprostimi dejanji naredi razliko.

Hranozavest – beseda, ki ima moč

Lani se je ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane rodil pojem hranozavest. Nova beseda ima močan pomen, saj spodbuja zavedanje, kako je hrana dragocena. Hranozavesten posameznik premišljeno kupuje, shranjuje in porablja živila. Upošteva sezonskost, poreklo živil in rok uporabnosti. Hrano pripravlja spoštljivo in zmerno ter zna tudi iz ostankov ustvariti nekaj okusnega.

Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane.

Zelo pomembno je okrepiti zavedanje, da z zavržki hrane v smeti mečemo tudi vso energijo, vire, denar in konec koncev trud ljudi v celotni prehranski verigi, ki je bila potrebna, da je bil izdelek pridelan ali predelan. Odpadni hrani se lahko ognemo na mnogo načinov, od smotrnega nakupovanja, planiranja obrokov do ustreznega ravnanja s hrano ter predelavo ostankov v nove jedi.

V trgovino vedno z nakupovalnim listkom!

K zmanjšanju količine odpadne hrane v gospodinjstvih lahko mnogo pripomore to, da si naredimo 7-dnevni ali 2-tedenski načrt prehranjevanja.

Kako lahko zmanjšamo količino odpadne hrane v vsakdanjem življenju?

Doma:

Načrtujte obroke
Uporabite svoje preostanke hrane
Seznanite se z datumi uporabe (»uporabno najmanj do« – obvešča o kakovosti hrane in „porabiti do“ – obvešča o varnost hrane)
Uporabite manjši krožnik in ga po potrebi ponovno naložite s hrano
Zamrznite! (gotove porcije)
Hrano pravilno hranite (preverite nalepke na hladilniku z navodili za shranjevanje in se prepričajte ali je vaš hladilnik nastavljen med 1 ° in 5 ° C)
Spremljajte kaj je v vaši shrambi in hladilniku
Uporabljajte hrano po sistemu „prva not, prva ven“!

V trgovini: