Teden brez zavržene hrane v PB

V okviru programa EKO šola se na OŠ Drska zvesto pridružujemo projektu Hrana ni za tjavendan, tokrat že osmo leto zapored. Projekt ima veliko poslanstvo in poteka z namenom zmanjševanja količine zavržene hrane, ozaveščanja o zaskrbljujočih količinah odpadne hrane in ponuja rešitve za manj zavržkov. S projektom skušamo na naši šoli tako učence, učitelje kot tudi starše ozaveščati o učinkoviti porabi in reciklirani obliki hrane ter krepiti odgovorno ravnanje s hrano.
V času podaljšanega bivanja imajo učenci kosilo in popoldansko malico, zato je to najboljša priložnost za dejavnosti priprave na kosilo, s poudarkom na kulturi prehranjevanja, zdravi prehrani in bontonu prehranjevanja v jedilnici ter zmanjševanju odpadne hrane.
Na šoli se tako res trudimo prebuditi hranozavest, že vse od najmanjših prvošolcev, saj zavest, da hrana ni za v smeti tako raste z učenci vse do konca šolanja. Tudi v letošnjem šolskem letu smo se zavedali odgovornosti in majhnih korakov, ki jih lahko naredimo na naši šoli. V sklopu podaljšanega bivanja so se učenci čez celo leto srečevali z Gospo Kuhlo in gospodom Polentnikom. Skupaj z njima so spoznavali tradicionalne slovenske jedi, spoznavali delo zeliščarke in uporabo zelišč v kuhinji, skrbeli za razredne zeliščne vrtičke in pri kosilu, popoldanski malici pazili na količino zavržene hrane ter pridobivali veščine pri razdeljevanju kosila. Učenci 1. razreda si namreč vzamejo tolikšno količino hrane, kolikor jo lahko pojedo ter pazijo na to, da hrano ne vržejo stran. Večji učenci pa si lahko sami izberejo količino porcije in prosijo kuharje za manjše količine hrane, ki jo bodo pojedli. S tem uresničujejo geslo Hrana ni za tjavendan!, saj tako na naših šolskih krožnikih ostaja zelo malo hrane, ki bi jo zavrgli.
Konec meseca aprila smo v podaljšanem bivanju obeležili tudi 24. april slovenski dan brez zavržene hrane. A smo ga spremenili kar v Teden brez zavržene hrane v podaljšanem bivanju. Učence smo zopet spomnili na ogromne količine zavržene hrane. Pogovarjali smo se o pravici do hrane, raznolikosti prehrane, dostopnosti in varnosti hrane, ki bi morala biti na voljo vsem. Prebirali smo zgodbe o odpadni hrani, o različnih načinih prehranjevanja po svetu, predstavili svoje navade doma, predloge in dobro prakso, kako poskrbeti za manjše količine odpadne hrane ter iskali rešitve za porabo tovrstne hrane. Bili smo tudi ustvarjalni, saj smo ustvarjali reklamne letake in imeli pravo kampanjo ob obeležitvi slovenskega dne brez zavržene hrane. Po skupinah smo izpolnjevali razredne dnevnike zavržene hrane, se ob njih pogovorili, kaj opažamo, katero hrano največkrat zavržemo in kakšni so vzroki za to. Beležili smo koliko učencev je zavrglo hrano in se spraševali, kam gredo ostanki hrane in kako bi jih lahko ponovno uporabili. Ob zaključku pa smo pripravili razstavo v jedilnici šole, ki je bila učencem zelo zanimiva in jim je prinesla nova spoznanja, da če se potrudijo, zmorejo zavreči manj hrane.
Naš projekt pa smo zaključili s pravo kampanjo in hranozavestno stojnico, ki smo jo postavili ob zaključku letošnje Rastoče knjige na naši šoli, kjer smo ustvarjali pod geslom “Eno z naravo – skupaj rastemo in puščamo zelene sledi.” Če se je stojnica šibila pod okusnimi recikliranimi jedmi velikih kuharskih mojstrov, s predmetne stopnje, pod mentorstvom učiteljice Jožice Muhič ter gostje Nuše Hudoklin iz Informacijske točke Europe Direct Novo mesto, pa so učenci podaljšanega bivanja stojnico polepšali z reklamnimi in ozaveščevalnimi plakati o hranozavesti, da hrana ni za tjavendan.