4. SLOVENSKI DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE
24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer pogosto ostanejo neporabljena.
Poudarek je na ozaveščanju o pomenu premišljenega načrtovanja nakupov. V okviru tega dne se odvijajo različne dejavnosti, namenjene preprečevanju izgube hrane in zmanjševanju odpadkov.
Učenci naše šole sodelujemo v projektu KUHNAPATO. S kuhanjem bomo sodelovali pri obujanju slovenske kulinarične dediščine in pripomogli k manj odpadne hrane, ki jo bomo uporabili v svojih jedeh, v Supernovi Novo mesto, 24. 4. 2024. Pripravili bomo namaz iz ostankov ajdove kaše, kruhov narastek in špargljevo juho z žličniki iz ostankov pire krompirja.
Problematika zavržene hrane je zelo pereča
Zavržena hrana je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Kljub temu, da zaradi lakote in podhranjenosti trpi okoli 700 milijonov ljudi, se na svetu zavrže približno 30 % pridelane hrane.
Povprečen Slovenec po podatkih Statističnega urada v enem letu zavrže okoli 72 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane nastaja v gospodinjstvih, in sicer 47 %. Sledijo so gostinstvo in strežba hrane s 37 %, trgovina z živili z 9 % in proizvodnja hrane s 7 %.
Ozaveščanje s plakati
Letošnja kampanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane spodbuja, naj zbudimo svojo hranozavest ter s hrano ravnamo varčno. Ključni koraki za manj zavržene hrane so, da načrtujemo svoje obroke, kupujemo lokalno, trajnostno hrano in ostanke hrane uporabimo za pripravo novih jedi.
Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Zelo pomembno je okrepiti zavedanje, da z zavržki hrane v smeti mečemo tudi vso energijo, vire, denar in konec koncev trud ljudi v celotni prehranski verigi, ki je bila potrebna, da je bil izdelek pridelan ali predelan. Odpadni hrani se lahko ognemo na mnogo načinov, od smotrnega nakupovanja, planiranja obrokov do ustreznega ravnanja s hrano ter predelavo ostankov v nove jedi.
V trgovino vedno z nakupovalnim listkom!
K zmanjšanju količine odpadne hrane v gospodinjstvih lahko mnogo pripomore to, da si naredimo 7-dnevni ali 2-tedenski načrt prehranjevanja.
Kako lahko zmanjšamo količino odpadne hrane v vsakdanjem življenju?
Doma:
- Načrtujte obroke
- Uporabite svoje preostanke hrane
- Seznanite se z datumi uporabe (»uporabno najmanj do« – obvešča o kakovosti hrane in „porabiti do“ – obvešča o varnost hrane)
- Uporabite manjši krožnik in ga po potrebi ponovno naložite s hrano
- Zamrznite! (gotove porcije)
- Hrano pravilno hranite (preverite nalepke na hladilniku z navodili za shranjevanje in se prepričajte ali je vaš hladilnik nastavljen med 1 ° in 5 ° C)
- Spremljajte kaj je v vaši shrambi in hladilniku
- Uporabljajte hrano po sistemu „prva not, prva ven“!
V trgovini:
- Napišite seznam potrebnih artiklov
- Ne kupujte, ko ste lačni
- Kupujte samo toliko, kot potrebujete (prava velikost embalaže)
- Izberite sadje in zelenjavo nepravilnih oblik (pogosto s popustom)
Uporabne povezave:
- “Problem zavržene hrane je naš skupni problem – in zato ga lahko rešimo samo skupaj!”
- »Stran pa ne bomo metal!«
- Hrana ni za v smeti!
- Predlogi smotrnega nakupovanja in kuhanja brez odpadne hrane
- Kako zmanjšati količino odpadne hrane v vsakdanjem življenju
- Izobrazimo se o rokih uporabe
- Devet namigov proti odpadni hrani
Vsak lahko poskrbi za manj zavržene hrane.
Vzemi toliko hrane, kot jo boš pojedel in vrni prazni krožnik. Naj bo tako v šoli in doma.
Pripravila Jožica Muhič
